V priprave na pogreb kot sokol med piščance prileti Mirica, ki je slišala, da je njen sanjski moški končno prost. Zelnik, ki je v Ljubljani zvedel za Aničin pogreb, se vrne in zdaj čez drn in strn drvi proti pokopališču. Tam so že zbrani skoraj vsi: strti Berto, neutolažljivi Smiljan, Eli, ki ji je že od jutra slabo, in seveda Mirica, ki kot sfinga z ogromnim klobukom stoji ob odprtem grobu.
Medtem na robu vasi Sergej na svojem motorju, pripravljen za odhod, očitno čaka nekoga. Tudi Avguštin pakira svoje stvari, kot da bo kam šel. Na pokopališče pride na pol nor Zelnik. Po prepiru z domačimi in ravsanju nad grobom zbeži z žaro v roki. A kaj ko je skok čez zid pokopališča globlji, kot je mislil.