Emmanuelin oče André pri petinosemdesetih letih doživi kap, po kateri ostane paraliziran po desni strani telesa. Ko se v bolnišnici spopada z invalidnostjo, svojo hčerko prosi, naj mu pomaga končati življenje.

Emmanuele je venomer imela zapleten odnos s svojim očetom, kar je pustilo posledice na njeni osebnosti. A ker gre vendarle za njenega roditelja, ki ga ima še vedno rada, začne raziskovati razpoložljive možnosti.

Evtanazija je v Franciji prepovedana, zato se obrne na organizacijo Pravica do dostojne smrti. André zadnje življenjsko obdobje tako preživi med poslednjimi sladkimi trenutki drobnih užitkov in upanjem na konec trpljenja.