Skozi leta je Sibel prevzela bolj fantovske poteze, tudi zaradi svoje telesne oviranosti – je namreč nema in z okolico komunicira s starodavno žvižgajočo tehniko. V družbi je zaničevana in odrinjena na rob, zato se hoče dokazati z neumornim lovom na volka, ki se skriva v bližnjih gozdovih.

V zakotnem okolju prisotnost volka med vaščani povzroča nemir, strah in vraževerje. Med nastavljanjem pasti za zverino Sibel naleti na ranjenega dezerterja, prvega človeka, ki ne ravna z njo kot z odpadnico. Naklonjenost med njima se razvije v prav poseben odnos, ki bo Sibel zaznamoval do konca njenih dni.