Konec devetnajstega stoletja mladi, zahodno usmerjeni vojvoda Mićo Ljubibratić sproži upor v vzhodni Hercegovini proti turški oblasti, podprt z prostovoljci iz Rusije, Francije in drugih držav, jasno sporočajoč zainteresiranim zahodnim silam, zlasti Avstrijcem, pa tudi Srbiji in Črni gori, ki so poslale enote na pomoč upornikom, da ne bo dovolil instrumentalizacije upora v korist teh držav, konkretno da ne pride v poštev priključitev Hercegovine niti Avstriji, niti Srbiji, niti Črni gori, če novo ustanovljena hercegovska skupščina samostojno ne sprejme takšne odločitve. Zaradi tega avstrijske oblasti ne dovolijo prihoda italijanskih prostovoljcev preko svojega ozemlja, črnogorski in srbski knez pa ukazujeta enotam, naj zapustijo upor. Takšen razvoj dogodkov vzbuja nestrpnost nekaterih hercegovskih voditeljev do Miće, kateremu je zvesta podpora njegova tujka Dženi...