Življenje samostojnega sodobnega ribiča ni lahko. Jesmarkov oče in dedek, oba nekoč lastnika iste barke, sta imela več sreče. Živela sta v času relativne ribiške blaginje, ko ribiška industrija še ni bila tako požrešna, okolje in podnebje pa nista bila tako zaostrena.

Ko začne barkača puščati, začne Jesmark iskati drugo delo, saj mora poskrbeti za svojega novorojenca, ki zaradi neskladnega razvoja potrebuje zdravljenje, kar pa ni zastonj.

Na Malti za preprostega ribiča ni veliko priložnosti za delo. Še najbolj priročno se zdi delo na črno v malteški ribiški industriji. Hiter in dober zaslužek za tihotapljenje izbranih rib restavracijam in posameznikom se zdi prava izbira.

A če hoče Jesmark dovolj zaslužiti za svojo družino, mora posel še razširiti. Da to lahko stori, se mora posloviti od Luzzuja, ki je več kot samo lesena ribiška barkača …