Peter I. Karađorđević je bil kot mlad fant izgnan iz Srbije s strani tekmecev za prestol, dinastije Obrenović. Odrekli so mu priložnost za trajno vez z rodno državo, ljudmi, ki bi jim lahko bil kralj, in nazivom, ki mu je pripadal.

V takih zgodovinskih okoliščinah se vrne v Srbijo, ustanovi parlamentarno demokracijo in začne obnavljati državo. Vendar napredek Srbije ustavi prva svetovna vojna, ki jo je zanetil sarajevski atentat. Avstro-ogrsko cesarstvo si želi neusmiljeno kaznovati srbsko ljudstvo.

Po junaški bitki na planini Cer in spopadu ob reki Kolubari srbska vlada sklene, da je umik edina možnost. Zdesetkana in lačna srbska vojska se mora zdaj čez mrzlo albansko gorovje umakniti na grški otok Krf.