Po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji zgrajeni številni spomeniki in zgradbe, ki so spominjale na žrtve in afirmirale boj proti fašizmu. Z razpadom države ta arhitektura izgublja pokroviteljsko in družbeno vlogo.

Tudi spomeniki najvišje kulturne vrednosti, kot je spomenik Vojina Bakića na Petrovi gori, so prepuščeni propadanju.

V Kumrovcu, simbolično enem najpomembnejših krajev tedanje države, stojita stavbi Politične šole in Spominski dom, ki prav tako čakata na razplet usode.

Danes je njihova funkcija zreducirana na prizore za snemanje postapokaliptičnih videov in filmov.

V Sarajevu najdemo primer stavbe, ki je po zaslugi zaposlenih uspela ohraniti zgodovinsko kontinuiteto brez podpore države.