Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?
Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države.
Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 - prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 1. del Hitler je s prihodom na oblast januarja 1933 pravo uporabil kot orožje za uveljavitev nacistične ideologije. To spreobračanje pravil tradicionalnega prava je že leta 1931 napovedal režiser Fritz Lang v filmu Morilec. Glavni pomočniki nacistov pri podreditvi sodstva so bili pravniki. To osvetljujejo tudi usode štirih posameznikov: odvetnice Lilo Kuznitsky, ki si je prizadevala za ohranitev demokracije, odvetnika Hansa Littna, ki je Hitlerja leta 1931 na sodišču obtožil krivoprisežništva, zagrizenega nacističnega pravnika in esesovca Wernerja Besta ter Johanna Reichharta, zadnjega iz slavne družine münchenskih rabljev, ki je dosegel grozljiv rekord usmrtitev - 3165 zakonitih žrtev.
