Popolnoma sam

Marko skoraj nikoli ni sam: z vseh strani ga obkrožajo družina, prijatelji in sosedi. Ima pa najmanj stika z osebo, ki jo ima najraje - s hčerko, ki živi z mamo. Ko sproži postopek, s katerim bi pogosteje videl svojega otroka, Marko v dezintegraciji vstopi v svet socialnih služb. Njegova močna očetovska ljubezen je tudi vir njegovega trpljenja, a tudi največjega veselja …