Zgodba o Glennu Millerju

Sredi prejšnjega stoletja, v štiridesetih petdesetih letih, so bili v Ameriki izredno priljubljeni veliki plesni orkestri, za katere so pisali glasbo in aranžmaje in jim tudi dirigirali veliki glasbeniki, ki so bilo običajno tudi solisti v večini skladb, ki so jih napisali. Eden izmed takšnih orkestrov je bil tudi orkester pozavnista Glenna Millerja.

Zgodba o Glenn Millerju je zgodba o njegovem glasbenem vzponu, od prvih začetkov na Broadwayu, kjer je igral v nočnih lokalih, pa do ustanovitve lastnega plesnega orkestra, s katerim pa se je le s težavo prebijal v ospredje in se reševal z veliki in napornimi turnejami po vsej Ameriki, kjer ga je spremljala njegova žena Helen Burger.

Orkester in Millerjeva glasba sta postajala vse bolj priljubljena in nekatere skladbe, ki jih je Miller napisal, so postale velike uspešnice – na primer Serenada v mesečini. Pričeli so pisati o Millerjevem stilu, o značilnem Millerjevem zvoku orkestra; njegova glasba je osvojila Ameriko.

Millerjev orkester so ob koncu druge svetovne vojne poslali preko Atlantika v Evropo, kjer naj bi igral zavezniškim vojakom. Toda med preletom Rokavskega preliva je letalo z glasbeniki in Glennom Millerjem izginilo; nikoli ga niso več našli.