Na koncu svoje odisejade po Andaluziji nas Michael popelje v dve mesti, ki ju najbolje pozna – glavno mesto Sevilla in mestece Carmona, kjer živi.

Michael nam razkriva, kakšno vlogo je imela Sevilla v zlati dobi Španije, ko je bogatela na račun svojih kolonij v Ameriki. Obišče veličastno seviljsko katedralo in spregovori o tem, kako je islamski vpliv v Španiji še danes močno prisoten, pa tudi o skrivnosti Kolumbovega groba. Po tem obišče svojega starega prijatelja Adolfa, ki ga popelje na iskanje ikoničnega španskega klobuka, nato pa do ene najbolj kontroverznih arhitekturnih instalacij v mestu, "seviljske gobe" ali Metropolovega senčnika, domnevno največje lesene konstrukcije v svetu.

Michael se nato ustavi v enem od 300 bistrojev, ki strežejo tapase, kjer poskusi lokalne specialitete in uživa v regionalnem vinu z okusom pomaranče. Michael prenoči v luksuznem hotelu iz dvajsetih let 20. stoletja, zgrajenem za kralja, v katerem je še vedno prestol, če se ustavi kdo iz kraljeve družine, ki se nahaja nedaleč od spektakularnega trga Plaza de España, zgrajenega za Expo leta 1929.

Naslednji dan se Michael vrne še dlje v preteklost, na same začetke Andaluzije pred približno 3000 leti: preizkusi se v steklarskih veščinah starih Feničanov in poskuša izdelati steklene okraske. Nato nam razkrije najljubšo zabavo domačinov, katere priljubljenost kljub polemikam ne jenja, in spozna Rocio, eno redkih španskih bikobork.

Michael se na koncu vrne v Carmono, starodavno mesto, kjer živi že 12 let. Razkaže nam staro hišo, ki jo je obnovil, nato pa za praznovanje svoje srečne vrnitve domov priredi zabavo s prijatelji v čast regije, ki mu je pri srcu, Andaluzije.