Na poti s Hermanom Gvardjančičem

Hermana Gvardjančiča boli občutenje sprememb, ki se dogajajo nenehno in uničujejo svet njegovega otroštva. Že kot otrok je vedel, da bo svoje življenje zapisal umetnosti.

V ateljeju je tako združil glasbo s slikarstvom. S slikami pa pogosto izraža svojo bolečino nad drvečim propadanjem narave. Sorško polje je tako tisti prostor, kjer je doživel svoja prva lepa soočanja z naravo in hkrati prostor, kjer je občutil njen propad v najmočnejši podobi.",