Samo je bil pravi šampijon, osvojil je šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in dostavlja hrano. Medtem ko se Samo s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati to, kar si je od nekdaj želel – asistent učitelja športne vzgoje – pa se Špela pripravlja na novo življenjsko obdobje.
Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, predvsem tega, ali bo pri pouku sploh imela tolmača, ali pa bo prepuščena sama svoji tišini. In tu je Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica iskala svoj izgubljeni sluh s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, ki je na pragu izumrtja. Meri, Špela in Samo so trije izmed približno 1500 gluhih Slovencev ki se vsak na svoj način borijo, da se to ne bi zgodilo.