Na lepem mora Astolfo stran, zato se odloči preseliti v star in zanikrn dvorec, zadnji ostanek njegove družinske dediščine nekje v italijanskih Abrucih. Tam ni bil že desetletja. A ko se vseli, ugotovi, da tam že nekdo biva, in sicer tamkajšnji potepuh, ki je ostal brez strehe nad glavo. Kmalu se jima pridružita še upokojeni kuhar in mladi mojster za vse.
Skupinica štirih si začne urejati udobno življenje. V napoto jim je sosed župnik, ki ga je skupnost poslala vohljat za Astolfom. V vasici živi tudi Stefania, očarljiva in ljubezniva gospa, v katero se Astolfo zagleda, čeprav z občutki krivde, saj ga nenadoma preplavijo čustva, za katera je mislil, da so že zdavnaj stvar preteklosti. Opogumljen od svojih novih prijateljev le stori prvi korak in kmalu navdušeno ugotovi, da za ljubezen nikoli ni prepozno.