Tisto, kar bi na glavi slovenske zemljevidne kokoške lahko zaznali kot čopek, rožo, je Porabje. S tem mislimo seveda na tisti del Madžarske, ki ga poseljujejo Porabski Slovenci. Slovenci, ki še vedno govorijo – po domače, se pravi v slovenskem narečju. Jezik, ki ga govorijo je inačica prekmurskega narečja in se zato lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem v sosednji Sloveniji.
Številne druge zanimivosti o narečju nam predstavi dialektologinja dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko narečje se govori v 8 vaseh v dolini reke Rabe na Madžarskem: v Gornjem in Dolnjem Seniku, Ritkarovcih, v Števanovcih, Verici, Andovcih, Sakalovcih in Slovenski vesi. Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda in asimilacija povzročile škodo, toda še vedno je v omenjenih vaseh slišati domačine, ki govorijo, kot pravijo, po domače, v slovenskem narečju.
Da tudi mladim narečje ni tuje, nam bodo dokazali otroci iz dvojezične šole v Gornjem Seniku, za ohranitev slovenskega narečja v Porabju imata velike zasluge tudi Radio Monošter in časopis Porabje, domačini v narečju ustvarjajo tudi gledališke igre, znani so pevci ljudskih pesmi, pesniki, pisatelji, domačini pa so nam predstavili tudi nekatere tradicionalne obrti na tem območju – izdelovanje cvetja iz krep papirja in izdelovanje pletenih košar ter nas popeljali v skrivnosti porabske kulinarike.