Feliks Knez, rojen leta 1926 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija - "pri Knezu" - je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red.
V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati z gibanjem - kljub temu da jih je še istega večera pogostil. Preživel je le France mlajši, ki je čudežno ušel smrti.
V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo - šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost.