Starodavno mesto Holmul danes na pogled ni nič več posebnega. Naključnemu opazovalcu bi se zdelo, da gleda zgolj niz strmih, z gozdom poraslih gričev sredi džungle na severu Gvatemale, v bližini meje z Mehiko. Gozd v Peténski kotlini je tihoten, gost in topel, a bolj suh, kot bi si mislili.
Natančnejši pogled bi razkril, da so griči večinoma razporejeni v mogočne kroge. In deli teh gričev so iz rezanega kamna in v nekatere so s strani izdolbeni rovi. V resnici to sploh niso griči, temveč starodavne piramide, ki so že vse od zatona majevske civilizacije pred tisoč leti prepuščene zobu časa.
Tu je bila v majevski klasični dobi (250–900 n. š.) cvetoča naselbina. To je bilo obdobje, ko sta po vsej današnji Srednji Ameriki in na jugu Mehike uspevali pisava in kultura, a tudi obdobje političnih prevratov: vojskujoči se mestni državi sta bili zapleteni v večletno vojno in sta se dajali za prevlado. Za kratek čas je ena od njiju prevladala in se v vsej majevski zgodovini še najbolj približala položaju veledržave, imperija.
Vladali so “kačji” kralji iz rodbine Kaanul, za katere še do pred nekaj desetletji ni vedel nihče.
Arheologi na podlagi tistega, kar so odkrili na najdiščih okrog te mestne države, pa tudi samega Holmula, zdaj po delcih sestavljajo zgodbo o njih.