To je zgodba o nedolžnih "množičnih morilcih", strojevodjih, ki živijo svoja zasebna življenja, takšna in drugačna. Ilija je šestdesetletni strojevodja pred upokojitvijo. Drži se ga sloves največjega "morilca" med strojevodji, saj je povzročil 28 incidentov s smrtnim izidom. Njegov posinovljenec Sima bi tudi rad postal strojevodja, a mu Ilija ne pusti.

Po krajši "pustolovščini" v Pirotu Sima pobegne nazaj v Beograd in končno tudi Ilija popusti in mu dovoli izobraževanje za strojevodjo. Sima je presrečen, a tudi vznemirjen.

Vznemirjenost z vsako opravljeno vožnjo postaja večja in preide v obsedenost; kajti Sima vozi že pol leta, pa še ni imel nesreče. Če bi jo imel, bi se pomiril in sprijaznil s tem, saj strojevodja navadno ne odgovarja za neprevidneže, ki stopijo ali se zapeljejo pod vlak.

Ker pa se to še ni zgodilo, postaja vse bolj prestrašen in nesrečen. Je negotov in vozi z zmanjšano hitrostjo, kakor da vozi vlak na parni pogon.