Film Antuna Motike je zaključni del dokumentarne trilogije Borislava Benažića o slikarju, kiparju in eksperimentatorju, Antunu Motiki, enem od najpomembnejših in najbolj plodnih hrvaških umetnikov.
Film Antun Motika (1992), za razliko od prejšnjih: Neznani Motika (1969) in Stekla Antuna Motike (1970), je poseben prikaz življenja in dela Antuna Motika.
V filmu so uporabili nekaj dosedaj nenavadnih posnetkov Antuna Motika in njegovih del, v spremljajočem besedilu pa so avtentični zapisi in misli A. Motika o njegovi ustvarjalnosti in življenju.
Pomembno mesto v filmu predstavlja izvirna glasba Anđelka Klobučarja, ki jo navdihuje Motikov opus.