Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavi lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe.
Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco.