Veljko Rogošić - človek, ki plava po svetu, z morskimi psi in delfini, ki podira rekorde in reklamira sokove in vina, zvezdnik neatraktivnega športa, kot je daljinsko plavanje, 203-kratni član jugoslovanske reprezentance, dobitnik medalj na številnih prvenstvih, človek, ki je 147 večkrat podiral državne rekorde in posnel 127 reklam. In tisti, ki mu je vseeno, da tekmuje sam s seboj nekje na odprtem morju.
Štirikrat je bil okronan za svetovnega prvaka, sedemkrat je bil razglašen za najboljšega maratonca na svetu, je večkratni svetovni rekorder v daljinskem plavanju. V njegovi športni zakladnici v hiši v Kaštel Lukšiću je več kot 1450 pokalov, medalj, plaket, diplom in priznanj.
Sam je izračunal, da je v morjih, jezerih in rekah preživel skoraj tretjino svojega življenja. Naredil je toliko zavesljajev, da bi lahko, če bi vse sešteli, objadral osemkrat okoli sveta. In zato ne preseneča, da so ga imenovali ribja mož, morski človek, morski volk, delfin, katamaran ...
Kar 142-krat je bil državni prvak v različnih disciplinah, državne rekorde pa je podiral kar 51-krat. Verjetno je tudi svetovni rekorder po številu posnetih oglasov. Je nosilec naziva "Kralj mrzlih voda" (1976), je "rezident" plavalne hiše slavnih na Floridi (1992), vpisal se je v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je brez izstopa preplaval 225 kilometrov. vode med Gradežem in Riccionejem (2006).
Zmagal je v italijanskem Riccioneju, kjer je osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Najboljši je bil na maratonih v Saguenayu, Alexandrii, Sydneyju, Cook Passu, Mar del Plati in Lake Ontario, kjer je postavil tudi svetovni rekord.
Novica o njegovih podvigih je bila zajeta v dveh stavkih športne rubrike Dnevnika, po katerih je tekla pozitivna energija, dih zmage, misel, kje so tisti neznani toponimi, ki jih Veljko s svojimi potezami čudežno povezuje.
Svetovna zveza profesionalnih maratonskih plavalcev (WPMSF) ji je podelila naziv "Poseidon of the Seas" zaradi povezave med Evropo in Afriko, in sicer Italijo (Sicilijo) in Tunizijo. V drugem poskusu mu je uspelo, 22. julija 2008. Za 67-letnika je bil to podvig stoletja. A to je bila le krona 50-letne uspešne kariere.
Leta 1958 je začel kot plavalec splitskega Jadrana in ko je naslednje leto v Borovem prvič popravil državni rekord (na 400 metrov prosto), ga ni moglo ustaviti nič. Nizale so se zmage, državni rekordi, nastopi za reprezentanco. Štirikrat je bil okronan za svetovnega prvaka, sedemkrat je bil razglašen za najboljšega maratonca na svetu, je večkratni svetovni rekorder v daljinskem plavanju. Nastopil je na olimpijskih igrah v Rimu (1960) in Tokiu (1964), a medalje ni osvojil, ker je bil prepuščen sam sebi, brez trenerja in obremenjen z nastopi v številnih disciplinah.
Veljko je začel obdobje televizijskih oglaševalskih akcij, v katerih sodelujejo športniki. On si ga je izmislil v nas. Bil je že v resnih športnih letih, že dolgo ni tekmoval in mu ni bilo mar za olimpijske norme in pravila o amaterizmu, zato se je vrgel na snemanje videospotov in reklamnih kampanj za Dalmacijavino. Bil je prvi Pipijev maneken.
Veljko Rogošić je pripadal vsem, predano je skrbel za hudo poškodovane kot fizioterapevt, ukvarjal pa se je tudi s pedagoškim delom.
Rogošić se je družil z Jacqueline Kennedy-Onassis, Ursulo Andress, Telly Savalas, Johnom Waynom, Brigitte Bardot ... Tudi predsedniki so ga imeli radi. Za plavanje od Visa do Splita leta 1975 mu je Tito podelil zlato uro. Tuđman mu je podelil spomenico domovinske vojne in čin poročnika fregate (bil je prvi športnik, ki je oblekel uniformo HRM), Mesić pa ga je odlikoval z redom Danice hrvaške s podobo Franja Bučarja.
Njegov najljubši uspeh je bil, ko je leta 2004, pri 63 letih, preplaval Rokavski preliv. Umrl je 7. avgusta 2012 v starosti 72 let.