Tik pred volitvami leta 2015 se je Hrvaška prvič soočila s pojavom množičnih migracij ljudi, ki prihajajo v Evropo iz drugega geografskega in kulturnega kroga.
Na podlagi močnih kampanj in komentarjev na družbenih omrežjih je mogoče sklepati, da hrvaški volivci migrante obravnavajo predvsem kot kulturno, in ne gospodarsko grožnjo. Manj bi se lomila kopja, če bi šlo le za sprejem določenega števila ljudi, ki srečo iščejo v Evropi.
A zadeva je veliko bolj kompleksna. Ker so integracijski procesi na Zahodu pokazali precej omejen učinek, se je razprava o migracijah spremenila v razpravo o tem, kakšno Hrvaško in Evropo si želimo v prihodnosti.