Miroslav Ćiro Blažević (1935-2023) se je leta 2022 vrnil v svoj domači kraj Travnik in tam je nastal njegov amarcord (spomin).
V izjemno čustvenem spominu se je vrnil v tisti težki čas svojega življenja, ki ga je zaznamovala predvsem tragedija, v kateri sta v vojni umrla njegova dva mladoletna brata. Živel je v strašni revščini in bil lačen, njegov oče pa je bil alkoholik, ki je zlorabljal in pretepal Ćirovo mamo Kato.
Poleg vseh teh stisk je malega Ćira prizadela tudi groza neuslišane ljubezni. Zaljubil se je v redovnico. Ljubezen je bila nemogoča in Ćiro je spoznal, da duhovniški poklic ni življenjska pot zanj, ki sta mu jo namenila mama in lokalni župnik.
V filmu je srečal tudi svojega prijatelja iz otroštva in odkril, da je bil Ćiro vedno drugačen, edinstven in da vesta, da mu je usojeno nekaj velikega.
Ćiro nam je razkril tudi, kako je dobil svoj vzdevek, in da sta njegova mama in babica molili k Bogu, da ga ljudje ne bi tako klicali.