Njena plat zgodbe: Zahodna Slavonija in južna fronta

Ko je bilo v začetku leta 1992 razglašeno premirje, je bil Dubrovnik v popolni blokadi, obkrožen tako s kopnega kot z morja. Po uspešni obrambi je bilo treba mesto deblokirati. Zaradi tega je spomladi na jug Hrvaške prispela najmočnejša enota, ki jo je takrat imela hrvaška vojska - 1. gardijska brigada "Tigri". V njej je bilo veliko žensk, bojevnic, ki so svoje sanje podredile skupnemu cilju – svobodi domovine.

Lidija Matić je bila srednješolka, ko je leta 1991 začela se je vojna. Takrat se je odločila, da bo postala hrvaška vojakinja, in je še danes.

Jelena Nimac je delala v Študentskem centru, in ko je v službi povedala, da gre na bojišče, so mislili, da se bo čez nekaj dni vrnila. Postala pa je prekaljena »tigrica«, ki je med vojno našla svojega »tigra« in si z njim ustvarila lepo družino.

Danijela Lazova je odšla v vojno kot mati samohranilka dveletne punčke. Za punčko je skrbela babica, Danijela pa se je štiri leta borila "za Hrvaško kot tigrica".

Nancy Krajcar je posebna zgodba. Rodila se je v Avstraliji in odraščala v domoljubnem duhu, ki jo je, kot še nekaj drugih deklet, v zgodnjih 90. letih pripeljal v domovino. "Kenguruji", kot so jih imenovali, so postali eden od zaščitnih znakov "tigrov" na južnem bojišču, Nancy pa se je v Hrvaško tako zaljubila, da se v rodno Avstralijo ni več vrnila.