Po smrti očeta in drugega otroka Mozart piše glasbo brez primere dramatičnosti, žalosti, moči in prefinjenosti.
Toda v času velikih sprememb v senci francoske revolucije ter velikih konfliktov in pretresov po Evropi pade v uničujoče dolgove, ko njegova slava bledi.
V globoki depresiji in revščini, pri komaj 34 letih, postaja njegova glasba vse bolj tesnobna in njegovo vedenje vse bolj nepredvidljivo.
Kljub izjemnemu uspehu njegove najnovejše, nore, mrzlično-sanjske opere se njegovo zdravje hitro slabša.
Ko umira, napiše rekviem za skrivnostno anonimno stranko, ne da bi se zavedal, da ga piše zase.