Judovska skupnost v Zagrebu se je med drugo svetovno vojno kljub ustaškemu in nacističnemu režimu dan za dnem borila za preživetje svojih ljudi, beguncev, taboriščnikov in še posebej otrok.
11. aprila 1941 so ustaški voditelji vstopili v stavbo Izraelske bogoslužne skupnosti. Vzamejo vse, kar je bilo v sefu, denar in sezname članov judovske skupnosti. Začnejo se aretacije, zasliševanja, izsiljevanja.
V skoraj neverjetnih okoliščinah so poleg racij in odgonov v taborišča smrti na dveh mestih v mestu organizirali pouk za otroke in dijake, opravljali bogoslužja in v taborišča pošiljali pakete s hrano.
Vse več otrok postaja sirot in tako imenovani Kindertransport jih reši in pripelje v takratno Palestino.