Za mladega Giacinta je zapor kot dom. Bolje bi bilo reči, da je njegov edini dom, saj se je tam rodil in je vse življenje preživel v zaporu z mamo. Zapor je kraj, kjer Giacinto resnično diha in živi, saj je tam prišel na svet, se naučil hoditi in ljubiti.

Takoj ko se nekoč za njim zaprejo vrata zapora, mladenič začuti, da življenje zunaj teh zidov ni zanj. Ob prvi priložnosti pobegne nazaj v zapor, v svoj dom, kjer se lahko počuti varnega pred nevarnim zunanjim svetom. A ko postane polnoleten, mora Giacinto sprejeti pomembno odločitev.