Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Ko se piše leto 1950, je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije ob koncu druge svetovne vojne. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta.

V otroštvu je dobil vse, kar si je zaželel, toda ker je bil zaprt na dvoru, ni poznal zunanjega sveta niti zapletenih političnih razmer v deželi, ki ji je vladal. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali.

Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja.

Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.