Film prikazuje približno desetletno obdobje, petdeseta in začetek šestdesetih let 20. stoletja, v življenju francoske umetnice Niki de Saint Phalle (29. 10. 1930-21. 5. 2002), ki je bila model, slikarka, kiparka in pisateljica.

Niki je okolje, v katerem je odraščala, pozneje označila kot pekel. Bila je samosvoj in uporniški otrok. Odraščanje v katoliški družini, v kateri je bila mama kaznovalna, oče pa jo je zlorabljal, je pustilo posledice.

Leta 1953 je bila prvič hospitalizirana zaradi depresije. Na psihiatrijo se je vrnila še nekajkrat in prav tam je ustvarila prve umetniške skice.

Veliko let je preživela v boju s patriarhatom in sponami tistega časa, pa tudi z lastnimi demoni. Sebe je videla kot žensko in umetnico, konkretnejšim definicijam se je izogibala.

Nikoli se ni pridružila feminističnemu gibanju, a je vedno izražala idejo o močni ženskosti. Ukvarjala se je z žensko, njenim položajem v družbi, z njeno lepoto in telesom.

Za njeno ustvarjanje so značilne pisane barve, mozaični vzorci in velike barvite skulpture teles - nekatere še danes krasijo javne površine po svetu.