Je neverjetna zgodba o vseživljenjskem iskanju identitete, izgubi, iskanju pripadnosti. Zgodbo sestavljajo intervjuji in animacije, ki ponazarjajo meglene spomine judovskih dvojčkov. Adam in Ida sta bila stara le tri leta, ko sta bila med holokavstom ločena. Adam je preživel koncentracijsko taborišče in bil kasneje posvojen. Ida je vojno preživela po zaslugi poljskega para, ki jo je skril. Oba otroka sta bila krščena, izdana sta jima bila lažna rojstna lista z novimi imeni. Odraščala sta kot katoličana.
Zdelo se je nemogoče, da bi se še kdaj videla. Vendar sta dvojčka čutila, da jima nekaj manjka. 53 let dolga poz ju je popeljala na drugi konec sveta. Nekega dne je Ida na fotografiji v časopisu prepoznala svojega brata, ker je bil podoben njenemu dedku. Ko sta se neznanca končno srečala, sta bila prepričana, da sta se končno našla. »Vemo, da sva midva,« pravi Ida. Gre za srečen konec? Lahko premagamo zgodovino?